Imate težave s kondenzacijo?

Nastanek kondenza in škoda, ki jo povzroča je rezultat življenja v našem času, ki ga vodi želja za toplimi in udobnimi prostori in potreba po zmanjšanju rabe energije. 

V večini prostorov pod streho so strešine in zidovi dobro izolirani, vrata in okna kvalitetno vgrajena in stari dimniki zaprti. Rezultat tega so topli in zatesnjeni prostori in s tem omejeno naravno prezračevanje. Vodna para, ki se proizvaja tekom vsakodnevnih aktivnosti ostaja v zatesnjenem prostoru in s tem se povečuje možnost nastanka kondenza, nevarnost nastanka plesni in alergij. 

Topel zrak lahko sprejme več vodne pare, kot hladen, zato je v ogretem, dobro izoliranem prostoru manjša možnost nastanka kondenza, kljub visoki zračni vlagi. Vendar so stekla v takem prostoru še vedno najhladnejši del prostora in če je zračna vlaga previsoka se bo tukaj pojavil kondenz. Poleg stekel vodna para kondenzira tudi na hladnih stenah, kjer ni ustreznega pretoka zraka (koti, za pohištvom). V manj ogretem prostoru se kondenz pojavi še prej kot v ostalih delih hiše, saj hladnejši zrak lahko drži manjšo relativno vlažnost kot topli. 

Ne pozabite, da je tudi najboljša zasteklitev samo izolator, ne pa tudi izvor toplote.

STE VEDELI DA:

  • 4 članska družina tekom dneva proizvede 10 litrov vode med opravljanjem vsakodnevnih aktivnosti, kot so kopanje, kuhanje, pranje, likanje in tudi dihanje. 
  • V osmih urah spanja dve odrasli osebi proizvedeta 0,64 litra vode z dihanjem in potenjem.

Kako zmanjšati vlago in s tem nastanek kondenza?

Pripravili smo vam nekaj nasvetov, s katerimi boste zelo zmanjšali nastanek kondenza v vašem prostoru, VELUX strešno okno pa bo dlje časa odporno na notranje in zunanje dejavnike.

efekt dimnika
Notranje obloge

Pogosta vprašanja (vir ZRMK)

Primerne razmere v prostoru vzdržujemo z ogrevanjem na ustrezno temperaturo in s prezračevanjem. Pomembno je, da je prezračevanje pravočasno, zadostno in pravilno. Kdaj in koliko je treba prezračevati prostore, je odvisno od njihove lege in tlorisne površine, števila, velikosti in položaja oken, števila uporabnikov in vrste njihovih dejavnosti. Navadno zadostuje, da pozimi prostore prezračimo vsaj trikrat dnevno tako, da na stežaj odpremo okna za 5 do 10 minut. V kolikor se vlaga še pojavlja je potrebno zračiti več oz. postaviti vlagomer ter pravočasno reagirati na povišane vrednosti. 

Topel zrak lahko vsebuje veliko vodne pare, hladen zrak pa le majhno količino vodne pare. Zato je prezračevanje z odpiranjem oken v zimskem času zelo učinkovito, kljub temu da je zunaj vlažno ali celo megleno. Ko v mrzlem vremenu prostor prezračimo, iz njega odstranimo z vlago, vonjavami, prahom in drugimi viri obremenjen in onesnažen zrak, vanj pa spustimo zunanji zrak z zelo majhno količino vodne pare. Ob hitrem segrevanju na temperaturo prostora ima ta sveži zrak zato veliko rezervne glede vodne pare, ki jo prenese brez škodljivih posledic. 

V vsakdanjem življenju ta pojav pogosto opazimo, ko ob enaki temperaturi količina vlage v zraku opazno naraste. Ob tuširanju se ogledalo zarosi in začnejo se nabirati vodne kapljice. Ob daljšem kuhanju se zarosijo okna v kuhinji. V otroški sobi in spalnici zjutraj pogosto opazimo vodne kapljice na spodnjem delu okenske zasteklitve. Proizvodnjo vlage v stanovanjih pogosto podcenjujemo. Štiričlanska družina tako ob povsem običajnih dejavnostih dnevno proizvede 10 litrov vodne pare.

Ti pojavi so prav podobni tistemu, ko se v hladnem vremenu usedemo v neogret avto in v nekaj trenutkih se zarosijo stekla. Ko vklopimo prezračevanje in se notranjost avta ogreje, izgine tudi kondenzat na šipah.

Vodna para lahko preide iz plinastega v kapljevinasto stanje, če pride v stik z dovolj hladno površino. Pojavu pravimo kondenzacija vodne pare, temperatura, pri kateri se to zgodi, pa je temperatura rosišča. Ko je dosežena največja možna količina vodne pare v zraku pri določeni temperaturi, se začne presežek vodne pare utekočinjati. Temperatura rosišča je povezana s temperaturo in relativno vlažnostjo zraka. Zrak vedno vsebuje manjšo ali večjo količino vlage v obliki vodne pare. Največja možna količina vodne pare v zraku je odvisna od njegove temperature. Toplejši kot je zrak, več vodne pare je zmožen vsebovati. Pri temperaturi zraka 22°C in relativni vlažnosti 50%, kar štejemo za povsem ustrezne razmere, je temperatura rosišča približno 11°C. To pomeni, da bo vodna para kondenzirala na površinah, ki imajo enako ali nižjo temperaturo.


Tudi najsodobnejša zasteklitev ima še vedno slabše toplotne lastnosti kot npr. zunanja stena z izdatno toplotno zaščito. Temperatura notranjega stekla je zato nižja od površinske temperature sten. Če je ob običajnem ogrevanju prostora zrak prevlažen, torej če je relativna vlažnost zraka previsoka, potem se tako okno, bodisi vertikalno ali strešno, zarosi. 

Kondenzacija na notranjem steklu sodobne energijsko učinkovite zasteklitve je vedno znak za alarm in neposredna posledica previsoke relativne vlažnosti zraka v prostoru.

Plesen potrebuje za svoj razvoj vlago, hrano in primerno podlago, svetlobe pa ne. Na površinah, ki so pogosto ali stalno vlažne zaradi kondenzacije vodne pare, se bo prej ali slej razvila plesen, ki pa s seboj prinese estetske in tudi zdravstvene nevšečnosti.

Do kondenzacije pride na površini, katere temperatura je nižja od temperature rosišča. To je lahko toplotno neizoliran ali pomanjkljivo izoliran del stavbnega ovoja (t.i. toplotni most), vogal sten in stropa ali sten in tal, celotna površina stene za omaro, za katero zrak ne more krožiti, a tudi npr. vogal v toplotno izoliranem prostoru, če je relativna vlažnost zraka v njem pogosto previsoka. To so najznačilnejša mesta za nastanek plesni.

Zarositev zunanje površine je pojav, ki ne nakazuje slabih lastnosti zasteklitve, temveč dobre toplotne lastnosti. Zaradi majhnih toplotnih izgub ostaja zunanja površina razmeroma hladna. Ob jasnem vremenu, lahko tako okno hitreje oddaja toploto s sevanjem kot se segreva zaradi dotoka toplote iz notranjosti. Zunanja šipa se zato podhladi pod temperaturo rosišča zunanjega zraka, vodna para, ki jo vsebuje zunanji zrak, pa na njej kondenzira. Pojav je pogostejši pri poševnih kot pri vertikalnih oknih.