5 učinkovitih načinov za izboljšanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih

Indoor air quality refers to the condition of the air inside your home or building. According to the International Energy Agency on Ventilation (AIVC (1)), good indoor air quality is characterised by air that is free from pollutants causing irritation, discomfort, or illness.

Študija, ki jo je leta 2004 na Danskem izvedel profesor Jan Sundell, je pokazala, da kakovost zraka vpliva na štiri ključne vidike življenja(2):

• Udobje: Udobje: Ob vstopu v prostor se svež in čist zrak takoj opazi.
• Zdravje: Slaba kakovost zraka negativno vpliva na dihala in splošno počutje.
• Učinkovitost: Visokokakovosten zrak izboljšuje kognitivno zmogljivost in dobro počutje.
• Povezava z naravo: Dovod svežega zraka skozi okna krepi občutek povezanosti z zunanjim okoljem

Na kakovost zraka v notranjih prostorih (IAQ) vplivajo različni dejavniki, kot so prezračevanje, viri onesnaževanja in okoljske razmere(3).

Analiza, ki jo je izvedel Navigant Ecofys in je bila objavljena v Barometru zdravih domov (VELUX, 2017), kaže, da vsak šesti Evropejec živi v nezdravem domu.

To so domovi, kjer lahko zaznamo vlago, prekomerno toploto, pomanjkanje dnevne svetlobe ali nezadostno ogrevanje. Študija prav tako ugotavlja, da imajo Evropejci, ki živijo v vlažnih domovih, 1,7-krat večjo verjetnost za težave z zdravjem, medtem ko tisti, ki bivajo v prostorih s pomanjkanjem dnevne svetlobe ali prekomernim segrevanjem, 1,5-krat pogosteje poročajo o slabšem počutju.

Po raziskavi profesorice Philomene Bluyssen iz leta 2009 (4) zrak v notranjih prostorih vsebuje številne snovi, ki lahko negativno vplivajo na zdravje in udobje. Mednje spadajo:

• Plini (zlasti formaldehid)
• Hlapi hlapnih organskih spojin (VOC)
• Anorganske kemične spojine (npr. dušikovi oksidi (NOx) in žveplovi oksidi (SOx))
• Delci (kot so gospodinjski prah in produkti zgorevanja)
• Radioaktivni plini (kot je radon)
• Biološki delci (plesni, glive, cvetni prah in pršice)
• Vlaga v obliki vodne pare

Bluyssenova študija poudarja, da večina teh virov onesnaževanja izvira iz notranjosti, med katerimi so:

• Človeške dejavnosti: tobačni dim, delci, ki nastajajo pri kuhanju, ter uporaba čistil in izdelkov za osebno nego.
• Potrošniška in pisarniška elektronika: naprave, kot so laserski tiskalniki.
• Gradbeni materiali: toplotna izolacija, vezane plošče, barve, pohištvo ter talne in stenske obloge.

Za ustvarjanje zdravega in prijetnega bivalnega okolja je ključno:

• Nadzorovati onesnaževanje pri viru: izbirati gradbene materiale in pohištvo z nizkimi emisijami kemikalij, uporabljati čistila z nizkimi emisijami, se izogibati kajenju v zaprtih prostorih in učinkovito uravnavati raven vlage.
• Spremljati kakovost zraka v notranjih prostorih: redno preverjati ravni CO₂, vlage, hlapnih organskih spojin (VOC) in drugih onesnaževal.

Raven CO₂ je uporaben pokazatelj učinkovitosti prezračevanja v prostoru. Ker CO₂ nastaja pri dihanju ljudi in delovanju nekaterih gospodinjskih aparatov, njegovo kopičenje lahko kaže na nezadostno prezračevanje, kar lahko okrepi vpliv drugih onesnaževal v notranjem zraku.

Zunanje ozračje običajno vsebuje približno 400 ppm CO₂. V notranjih prostorih se ta vrednost zaradi človeške dejavnosti poveča, pri koncentracijah nad 950 ppm pa – kot določa evropski standard EN 16798-1iz maja 2019 – govorimo o slabi kakovosti zraka.

Visoke ravni CO₂ lahko povzročijo simptome, kot so zaspanost, glavoboli in zmanjšana storilnost. Spremljanje in nadzorovanje ravni CO₂ je še posebej pomembno v prostorih, kjer ljudje preživijo veliko časa, kot so spalnice, učilnice in pisarne.

Naravno prezračevanje je enostaven in učinkovit način za znižanje ravni CO₂. Svež zrak, ki vstopi v prostor in kroži, pomaga razredčiti in odstraniti nakopičeni ogljikov dioksid.

Naravno prezračevanje je ključno za ohranjanje zdravega zraka v notranjih prostorih, pri čemer lahko strateška postavitev oken močno izboljša njegovo učinkovitost.

Vgradnja strešnih oken v kombinaciji z vertikalnimi okni spodbuja kroženje zraka s pomočjo vzgonskih tokov. Takšna ureditev omogoča boljše prezračevanje prostora in učinkovitejše odstranjevanje notranjih onesnaževal, kot so hlapne organske spojine (VOC) in drobni delci.

Ta način prezračevanja, imenovan navzkrižno prezračevanje, je še posebej učinkovit v prostorih z visoko vlažnostjo ali povečano prisotnostjo onesnaževal, kot sta kuhinja in kopalnica. S kombinacijo vertikalnih in strešnih oken lahko izboljšate odvajanje notranjih onesnaževal in ustvarite bolj zdrav bivalni prostor.

Izpostavljenost slabi kakovosti zraka v notranjih prostorih lahko povzroči različne zdravstvene težave, ki se pogosto pojavijo kar takoj. Med najpogostejšimi simptomi so:

• Težave z dihanjem:Draženje grla, nosu in oči, oteženo dihanje ter poslabšanje že obstoječe astme. Ti simptomi so pogosto prvi opozorilni znaki poslabšanja kakovosti zraka v prostoru.
• Alergije: Notranji onesnaževalci, kot so pršice, plesen in cvetni prah, lahko okrepijo sezonske in celoletne alergije ter povzročijo kihanje, zamašen nos, srbeče oči ali kožo.
• Splošni simptomi: Glavoboli, utrujenost in omotica so pogosti znaki izpostavljenosti slabemu zraku. Pogosto jih zamenjamo s simptomi prehlada ali gripe, kar otežuje prepoznavanje pravega vzroka težav.

Zgodnje prepoznavanje teh znakov je ključno za pravočasno ukrepanje in izboljšanje kakovosti zraka v notranjih prostorih.

Učinki dolgotrajne izpostavljenosti slabemu zraku v notranjih prostorih so lahko resni in se pogosto pokažejo šele po več letih. Med najpogostejšimi posledicami so:

• Kronične bolezni dihal: Stalna izpostavljenost onesnaževalom lahko privede do dolgotrajnih bolezni dihal, kot so kronični bronhitis, astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).
• Kardiovaskularne bolezni: Onesnažen zrak v zaprtih prostorih je povezan s povečanim tveganjem za srčne bolezni, visok krvni tlak in možgansko kap. To je predvsem posledica kroničnega vnetja in oksidativnega stresa, ki ju povzročajo delci v zraku.

Z naslednjimi ukrepi zmanjšajte onesnaženost zraka že pri samem izvoru:

• Uporabljajte materiale z nizkimi emisijami hlapnih organskih spojin (VOC).
• Redno vzdržujte kurilne naprave, da preprečite uhajanje škodljivih plinov.
• Ohranjajte notranjo vlažnost med 40 in 60 %, da preprečite razvoj plesni in pršic.